Za Rachid Taha sem prvič slišal v filmu Black Hawk Down, kjer so se klali ravno ob komadu Barra Barra. Čeprav sem bil do takrat prepričan, da je etno glasba nekaj, kar poslušajo predvsem starejši in poduhovljeni posamezniki, me je Rachid s svojimi ostri ritmi in skoraj metalnimi kitarami prepričal, da zadeva le ni tako “obupna” in ozka.
Iz soundtracka za film Black Hawk Down sem nato napredoval do njegove plošče Made in Medina, od tam pa preko plošče Diwan dospel do plošče Tekitoi. In na vsakemu ploščku našel zelo poslušljive afriške ritme, ki so izredno sedli predvsem v vročih poletnih mesecih v mestu.
Na žalost je umetnik že nekaj let v mirovanju, upam, da se to čimprej spremeni. Do takrat pa nam še vedno ostane YouTube in upanje, da se še kdaj oglasi na Drugi godbi.