Politiziacija ima v slovenskem besednjaku negativni prizvok. Takoj ko se določena stvar spolitizira, postane umazana, pokvarjena, zanič. Odsotnost politike iz sfer javnega življenja je nekaj, s čimer se ukvarja vedno več ljudi, seveda pa so na drugi strani prisotni tudi ljudje, ki si politike želijo v vseh porah družbe.
Kje trenutno stoji slovenska blogosfera oziroma slovenski pisci blogov?
Ker spletna komunikacija trenutno predstavlja sfero, v katero lahko vstopi vsak brez kakršnegakoli začetnega kapitala (dobro, o plačilu dostopa do spleta ne bomo razpravljali), se posledično te komunikacije poslužuje največje število ljudi. Za razliko od klasičnih množičnih medijev in njihovih spletnih podaljškov, kjer objave delujejo na podlagi selekcije oziroma pritiska, se blogosfera razvija po principu bakterije (1, 2, 4, 8…), kar na eni strani sicer povzroči disperzijo vsebin, na drugi strani pa vidnim posameznikom omogoča prisotnost na velikemu številu različnih spletnih mest.
Če pogledamo blog Drugi Dom, lahko ugotovimo, da je s povezavo prisoten na približno 250 spletnih mestih. Če med zobe (ampak zelo na mehko) vzamemo Roni Kordiša (Had) pa je prisoten na približno šestotih slovenskih blogih. In če preverimo še Libertarca, je ta prisoten na približno stotih spletnih mestih.
Zgornje številke nakazujejo, da so slovenski blogerji s politično deklaracijo vpeti v relativno široko mrežo spletnih mest, kar jim daje dodatno vidnost in vpliv.
Če se o lastništvu medijskih hiš ve relativno veliko in je večina ljudi obveščenih o tem, kdo za vrat drži koga, se pri blogih lastništvo in povezave kažejo le poredko, večinoma s samorazkritjem blogerjev samih. Težava torej nastane pri blogerjih, ki svojih političnih preferenc ne razkrivajo, vseeno pa delujejo v skladu z njimi. Na tem mestu naj poudarim, da jih v to nihče ne sili, niti tega od njih nihče ne pričakuje, vseeno pa nerazkrivanje ostaja dejstvo.
Je to problem?
Interpretacija dejstev skozi prizmo določene politične opcije sicer ni nič slabega, vseeno pa menim, da bi morala biti kot taka jasno označena. Ne pristajam namreč na trditev, da si na eni strani lahko tako tesno vpet v politiko, da postaneš član določene politične opcije, hkrati pa deluješ neobremenjeno in preko meje (razen če si Dimitrij Rupel).
Prodajanje strankarsko obarvanih misli pod pretvezo mnenja posameznika se mi namreč zdi podlo in neprimerno, saj s tem zavajamo lastno bralstvo in hkrati mečemo slabo luč na lastno politično opcijo, ki se pod lastna mnenja ni sposobna niti podpisati, temveč jih v javnost lansira prikrito, pod krinko posameznika.
Kaj pa ti misliš?