Če so pred nekaj meseci mediji noreli nad spletno mrežo Facebook, se nekaj podobnega v sedanjosti dogaja s storitvijo Twitter. Saj veste, hitro, ažurno, neposredno, intimno…vse to so pridevniki, s katerimi se v medijskih poročilih opisuje Twitter.

Twitter je tako na eni strani odlično orodje za organizacijo dogodkov on the fly, kjer je potrebno zaradi takih ali drugačnih omejitev zadevo pripraviti brez vedenja oblasti oziroma za ažurno sporočanje dogajanja, v katerega je vpleten posameznik.

V zadnjem času se Twitterja poslužujejo tudi medijske agencije, ki svoje vsebine oddajajo tudi s pomočjo te spletne storitve. Glede tega imam par pomislekov:

  • Je Twitter nadgradnja toka podatkov RSS?
  • Večina medijskih agencij na Twitterju prodaja “staro robo” oziroma povezave do člankov, ki so že objavljeni na spletnem mestu medija. Uporabniki tako ne izvejo ničesar novega, še več, preko dveh kanalov dobivajo isto vsebino z različno hitrostjo. Twitter pride deloma v poštev samo pri medijih, kjer so objave tempirane in kjer Twitter deluje kot opomnik – ne pa kot ažurni komunikacijski kanal.

  • Je hitrost res vrlina novinarstva na spletu?
  • Novinarji naj bi objavljali preverjene informacije. To zahteva čas in redkokatere medijske hiše na spletu žrtvujejo ažurnost na račun hitrosti – prej obratno. Twitter na drugi strani predstavlja ravno hiter kanal, ki servira nepopolna, as-it-happens, sporočila. Kar je seveda v nasprotju z novinarsko logiko preverjenih in resničnih informacij.

  • Zakaj ne sporočajo prihodnosti?
  • Twitter je čudovit pri sporočanju dogodkov, ki se dogajajo oziroma se še “morajo” zgoditi. Sedanjost in prihodnost. Nekaj, kar še ni gotovo oziroma kar še ni predvidljivo. Da s Twitterjem podvajamo preteklost, je v večini primerov nekoristno in kontraproduktivno.

Podpri nas!


Danes je nov dan

Če so ti vsebine tega bloga všeč, ga podpri prek donatorske platforme Nov dan