Prvič sem šel na paintball. Ker sem izkušen igralec raznih prvoosebnih streljačin, v katerih namesto barve letijo prave kugle, sem si mislil, da bo to mala malica in da bom na koncu prišel na prvo mesto v Hall of fame.

Ko smo se preoblekli v kombinezone, nadeli čelade in zaščitna očala, sem z nezadovoljstvom ugotovil, da imam na voljo samo eno puško. “Bah!” sem pomislil, “zakaj je treba povsod začeti od začetka, z minimalno oborožitvijo in se nato preko trupel sprehoditi na vrh?”

Ker nas je bilo na igralni plošči zelo veliko, smo se odločili za Capture the Flag (CTF). Dva tabora, dve zastavi. Prvi minus – kje hudiča so kakšna vozila? Vsi bomo samo tekli sem ter tja? Njah… Teren je bil zelo razgiban, rahlo nagnjen in s polno ovir, za katere se lahko človek skrije.

V prvi igri je imela ekipa A (ali B, nikoli jih nismo točno definirali) prednost, saj so imeli sonce v hrbet. To pomeni, da smo papki iz ekipa B (ali A, nikoli jih nismo točno definirali) preplazili pol terena, dobili sonce v čelado in nato še kugle v ramo. Ker sem med prvim in drugim zadetkom ugotovil, da ne morem dostopati do konzole oziroma da tudi klasični IDDQD[1. doom god mode] in IDKFA[2. doom all weapons mode]  ne primejo, sem začel razmišljati o drugi taktiki.

V drugi igri smo zamenjali baze in igrati smo začeli bolj koordinirano. Po dva ali trije na skupinico, ki se je potem plazila, skrivala in streljala. Presenetila me je natančnost pušk na stisnjen kisik, po drugi strani pa so krogle tako krhke, da nažiganje v stilu Predatorja odpade. Je pa prednost krkih krogel v tem, da lahko vidiš, iz katere strani letijo, če se nasprotnik vseeno odloči za že prej omenjeno nažiganje. Dejansko se lahko krogram izogneš, sploh če je vmes drevo oziroma listje. Za najboljšo taktiko se je izkazalo čakanje na izločitev ostalih igralcev, ki so se igrali izvidnice in nato koordinirano lovljenje skrivačev.

Tretja igra se je igrala po načelu “all-in”. Tukaj smo kombinirali taktike iz prve in druge igre, je pa res, da je bila zadnja igra tudi najboljša zaradi poznavanja terena in navajanja na rokovanje z orožjem.

Čeprav smo imeli na sebi zaščitno opremo, se učinki krogle vseeno poznajo tudi na telesu, odvisno seveda od bližine naprotnika. Je pa zanimivo, da sem dve fasal skorajda na isto mesto, eno pa malo nižje, v nadlakt. Za najbolj ogabno rano turnirja pa smo izbrali Boštjana, ki je dve krogli v roko fasal iz neposredne bližine. Ga moram dregniti, da bo dal kako fotografijo na net.

Vse skupaj bi bilo nujno kdaj za ponovit, edini minus je lokacija Osilnice, do katere se voziš skoraj tri ure. No, zagotovo je kak poligon bližje prestolnici…