Glas Finske je obiskal Slovenijo in nas ogrel pred prihajajočo zimo.
Bivša pevka skupine Nightwish, Tarja Turunen, (bolje rečeno, pevka bivše skupine), ki je po odhodu iz skupine lansirala solo kariero s prvencem My Winter Storm, je v okviru svoje turneje obiskala tudi Slovenijo.
In čeprav je bila zadeva najprej napovedana za Halo, nato pa prestavljena v Križanke, kjer ni bilo čutiti diđejtajmovkse gneče, je bilo pa zato toliko bolj mrzlo, je Tarja izpeljala koncert, kot se šika in v katerem je pokazala, da je z odhodom iz skupine Nightwish kvečjemu pridobila.
Tarjo sta napovedali dve predskupini, Furnaze in Kings of Modesty, od katerih slednjo priporočam v preverbo. Fantje imajo potencial, glavni pevec pa, sva združno ugotovila s šefico, izgleda kot križanec med Jurijem Zrnecem in Patrickom Vlačičem.
Potem je na ogrevan oder prišla Tarja s svojim spremljevalnim orkestrom in se sprehodila čez repertoar svojega albuma, vključila pa tudi nekaj (slabših) pesmi iz obdobja skupine Nightwish. Namesto pesmi Wishmaster in Nemo bi sam raje slišal Over the hills and far away in She is my sin, ampak dobro – ne bodimo izbirčni. Prvič sem slišal njeno izvedbo pesmi Tired of Being Alone, ki je izpadla zelo dobro – sploh s predelano kuliso odra in violončelom.
Presenečen sem bil tudi nad Tarjo samo – če si na slikah predstavljaš eno dokaj zajeb*no finsko prasico, je v živo Tarja navdušena in, nikoli si nisem mislil, da bom uporabil to besedo, iskriva oseba. Čeprav se sliši, da angleščina ni njena močna stran, je z občinstvom počebljala tudi v slovenščini.
Tarja – I walk alone @ Križanke, Ljubljana (14.10.2009)
Tarja – Wishmaster @ Križanke, Ljubljana (14.10.2009)
Tarja – Poison @ Križanke, Ljubljana (14.10.2009)
In če sem Tarjin performans pričakoval in bil nad njim korektno navdušen, je bila skrita zvezda večera pravzaprav njen bobnar – Mike Terrana, ki si je med odmorom vzel nekaj minut za odličen bobnarski solo, navdušil pa tudi s spremljavo pri ostalih komadih. Bravo in še enkrat bravo!
Edini minus, zaradi katerega nisva počakala na bis, je bil seveda mraz. Križanke so pač poletno prizorišče in tako sva odšla po zadnjem komadu rednega dela. Po eni strani škoda, ker je takih vokalistk malo, po drugi strani pa še dobro, saj bi drugače določene dele telesa domov prinesel v vrečki. Pa drugič, ko bo bolj toplo…
Bolj obupnih posnetkov še nisem zasledila … Komentarji bi bili verodostojnejši, če bi vsaj slišali kaj se, poleg Tajre, še igra … en kup šundra, sicer sem pa iz drugih posnetkov imela to čast! slišati, da je bil v križankah dostojen koncert, če pa že trdite nasprotno, pa dajte vsaj dokazovat z nećim drugim kot s šundrom, ja?!
No no, nikarte tako žolčno…
Koncert je bil izjemen in Tarja je kot vedno blestela; sama je ne bi NIKDAR označila kot finsko zaj*** prasico, ni niti malo vzvišena, popolnoma sproščena in naravna in v živo še stokrat lepša. Setlist je bil pa kar fajn, Nemo in Wishmaster nikakor nista eni izmed slabših Nightwish pesm ampak eni izmed boljših (Over The Hills je sicer super, ampak je cover). Sploh pa ni bilo tako hladno, mene ni zeblo niti za trenutek; za Tarjo bi tam prestala celo noč.
A to se je zdej name spravil Tarja fan klub? Ne vem, če si spremljala razprtije in prepire med Tarjo in ostalimi člani banda – tisto se mi je zdelo kar zajebano. In ni bilo hladno, ampak mrzlo k svina. Big difference.