Ne vem, kaj me je prijelo, da sem po več kot desetih letih ponovno odprl Dosjeje X. Končna ugotovitev: še vedno gre za dobro televizijsko nadaljevanko, ki se ji ugrizi zoba časa poznajo samo na oblekah in frizurah.

Dosjeje X sem v prejšnjem tisočletju gledal na televiziji, enkrat tedensko. Mislim, da so jih predvajali na Kanalu A, ne spomnim pa se, katere sezone so takrat zakupili oziroma do kje so zdržali. Celotna zadeva trenutno šteje devet sezon in dva celovečerca, od katerih je zadnji poskus, ki smo ga v kinodvoranah videli tudi pri nas, najslabši del celotne enačbe.

Ideja je preprosta – nepojasnjeni fenomeni so stvar percepcije sveta in odprtega uma. Agenta Mulder (David Duchovny) in Scully (Gillian Anderson) predstavljata jing in jang dvojico, ki v lovu za nepojasnjenimi fenomeni uporabljata logiko in neortodoksne načine detektivskega dela, primeri pa se skoraj vedno končajo z ugotovitami in komponento X.

Prva sezona je zastavljena bolj “nanizansko” in med posameznimi deli ni težkih povezav. Večinoma se agenta ukvarjata z osamljenimi nepojasnjenimi primeri, kar daje celotni zadevi občutek dinamičnosti in povečuje gledalčevo pričakovanje ob vsakem novem delu – s čim se bosta tokrat spopadla agenta?

V kasnejših sezonah Chris Carter v nanizanko mojstrsko vplete zgodbo iz ozadja in koščke o vladni zaroti in, če že hočete, omreženih posameznikih in nato celotno zadevo peljal devet sezon. Serija se ne ukvarja samo z vesoljci, temveč vsake toliko gledalca namoči v vse nepojasnjene fenomene naše družbe, od telepatije, reinkarnacije, telekineze in ostalih fenomenov, ki od začetka kolektivnega spomina burijo našo domišljijo.

Da so zadevo snemali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, pričajo le frizure, obleke in način snemanja – na trenutne okoren, počasen, že skoraj statičen. Zelo veliko dialogov, zelo malo scen. Zelo veliko vsebine. Idealna kombinacija.

Podpri nas!


Danes je nov dan

Če so ti vsebine tega bloga všeč, ga podpri prek donatorske platforme Nov dan