Vsakič, ko na trg pride nova tehnologija, začnejo določeni posamezniki in skupine kričati o tem, kako bo tehnologija spremenila naše navade, ki z njo nimajo prav velike veze. Najnovejši izdelek družine Apple, famozni iPad, ni nič drugačen. Če ne drugega, je vse bolj očitno, kako smešno je vse skupaj.

Sposodil si bom citat kolega, navdušenega uporabnika Applovih proizvodov, ki je danes navrgel, da bo z Apple iPadom bral več. Knjige mu ne ležijo, zadeve so preokorne in premalo funkcionalne, Apple iPad pa da ima tisto, kar knjigam kot nosilcem vsebine manjka.

Nič ne rečem, iPad izgleda zelo trendy. V času minituarizacije in poudarjanja mobilnosti delovnega okolja, ki ne zdrži kritičnega preverjanja, je dobro kilo težak “blok” čipovja z zaslonom na dotik in svetlečo zunanjostjo zagotovo velik tekmec okornim, smrdljivim in slabo prenosljivim blokom papirja, ki smo jih konzumirali dosedaj. Pa vendar, da bi menjal? Tako, za vedno?

Zdi se mi, da bo ravno “shiny faktor” največji problem pri celotni uporabi. V roki imaš zelo lepo oblikovano multimedijsko napravo, ki jo boš uporabljal za konzumacijo smrdljivih knjig? Resno? Eden od čarov knjig je ravno funkcijska singularnost, ki ti pomaga pri potopu v snov. Že s televizijskega zaslona je težko brati večje kose vsebin, z interaktivnega računalnika pa so bralni maratoni skorajda nemogoči.

Dopuščam sicer možnost, da bo iPad spremenil dinamiko branja oziroma konzumiranja literature. Včasih so brali s kamnitih ploščic, nato s papirusa, šele kasneje so poznali vezano literaturo. Sprejmem izziv napredka kot možnost spremembe navad, a sem izredno skeptičen, da se bo sprememba zgodila brez hkratne ukinitve starega načina branja. Tehnološke revolucije so pokazale, da tehnologije, ki soobstajajo v določenem prostoru, izredno počasi odmirajo.  Ljudje danes še vedno snemajo oddaje na VHS kasete!

Drugi dvom, ki se mi poraja ob napovedi bralne ipadvolucije, je (logična) nedostopnost izdelka v primerjavi s knjigami. Švercerji boste sicer zmignili z rameni, ampak lepo vas prosim, s kontrabandom ne morete zganjati vseprisotne revolucije. Razen če boste pokupili dovolj veliko količino shiny gadgeta in ga nato odmetavali s helikopterjem. Pa še takrat vprašanje, če boste zanj navdušili dovolj veliko število ljudi. Najprej potrebujete razlog, nato orodje. V obratnem vrstnem redu držite v rokah nekaj nenamenskega.

Tretji problem je razbijanje digitalnih trgov. Lahko v Sloveniji legalno gledamo spletno televizijo Hulu? Ne moremo. Lahko v Sloveniji naročimo čisto vse izdelke iz repertoarja največjega svetovnega trgovca Amazona? Ne moremo. Lahko v Sloveniji gledamo čisto vso vsebino portala YouTube? Vprašanje je retorično. Vse skupaj je seveda nadaljevanje terorja s DVD regijami, ki še danes predstavljajo enega bolj neumnih načinov uravnavanja medijskih ekonomij posameznih sektorjev. In dokler bodo lokalne ekonomije preprečevale oziroma omejevale dostop do popolne globalizacije, se lahko poslovimo od tehnološke revolucije, ki bo iz ene točke zavzela celotno zemeljsko oblo.

Da vas malo pomirim – seveda bo iPad dobil kritično maso uporabnikov in odprl novo fronto oziroma si v multimedijski pokrajini izboril svoj prostor. S tem zapisom nočem izpasti zavrto oziroma tradicionalistično. Rad bi samo opozoril, da se mi zdi zelo hecno, da se večina zagovornikov nove igračka navezuje ravno na reševanje medijske industrije, ki je zaradi zavožene strategije v preteklosti sedaj dokaj v kurcu. Kot da je glavni problem medijev distribucija vsebin in ne njihovo trženje. Kot da bo nov kanal, po katerem bodo lahko zlivali poceni proizvedeno nizkokvalitetno robo, rešil celotno sfero. Ampak to je že tema za drugo flašo piva…