Trnfest je spet v mestu in končno sem videl Demolition Group v živo. Moram priznati, da se bom od sedaj naprej bolj trudil loviti njihove nastope. Zakaj? Ker so fucking awesome!

Včeraj sva ob prihodu domov iz etnografskega muzeja samo žalostno gledala čez okno in preklinjala dež. Malo zaradi nizkih temperatur, malo pa zaradi dejstva, ker je bil ogrožen večerni del aktivnega dopusta, ko sva mislila obiskati otvoritev legendarnega Trnfesta, ki so ga otvorili še bolj legendarni Demolition Group.

Za skupino sem prvič slišal (vedno tako začnem, počasi mi bo šlo že na živce) v Podgorškovih Temnih angelih usode in bil navdušen nad istoimenskim komadom, ki so ga Demolition Group izvedli v navezi s skupino The Stroj. Potem je prišel album Neovangelij, pa Bič Luč+Upanje, pa soundtrack filma Sladke sanje… in na skupino sem se navadil.

Ogled v živo je bil bolj problematičen kot poslušanje plošč. Pod prvo skupina ne nastopa ravno pogosto oziroma so nastopi raztreseni po celi Sloveniji. Ko sem včeraj zjutraj čisto slučajno preveril spored Trnfesta, pa so se zvezde očitno poravnale in letošnji festival so otvorili ravno Demolition Group.

Trnfest 2010: Demolition Group

Še enkrat se je pokazalo, da določena glasba bolje zveni v živo, saj so Demolition Group zaružili in postregli z izborom starega materiala pa tudi z novimi komadi, ki bodo neznano kdaj (upam pa, da letos!) izšli na novi plošči. Zvok je bil odličen, bobnarsko-basistično-saksofonistične solaže pa so krasno tresle kosti vseh prisotnih.

Trnfest 2010: Demolition Group

Veliko materiala sem slišal prvič, odigrali pa so tudi komercialno bolj odmevne komade (Dež in kompanija). Vseeno sem bil najbolj navdušen ravno nad prvič slišanimi komadi, med drugim tudi nad klasiko Rade Japanci za nas (vem, sram me je).

Trnfest 2010: Demolition Group

Občinstvo je bilo zelo zanimivo. Od prvovrstašev, ki so vsak komad pospremili z ekspresivnim plesom, do ljudi, ki so med komadi jedli bobipalčke do geekov, ki smo tvitali in na koncert priklicali ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal v usnjeni jakni z ekipo. Malo smo poklepetali, moram priznati, da nisem točno vedel, kako naj se obnašam – ministrica na Trnfestu, okrog nje spremljevalna ekipa in mimoidoči, ki so jo gledali v čevlje (predvsem ženski del) oziroma malo višje (predvsem moški del).

Trnfest 2010: Demolition Group

Koncert je trajal do predpisanih 22:05, ko morajo biti zaključene vse zunajprostorske aktivnost, po koncertu pa sem z Andražem po stotih letih ponovno jedel kebab. Dober je bil, čeprav se mi zdi, da so se porcije zmanjšale. Krasen večer je bil!