Omiljeni Kino Šiška je na tokratnjem Yu go! večeru gostil tri fenomenalne skupine. Srbski Zbogom Brus Li, The Penny Black Remedy in zvezde večera The Bambi Molesters so pripravili zares utrgan večer, pri čemer se mi je zdelo, da se je zgodila redka anomalija, kjer predskupine zasenčijo glavno skupino.

Dvorana je bila še skoraj čisto prazna, ko so na oder prikorakali člani skupine Zbogom Brus Li, oblečeni v vojvodinske narodne noše in v napol prazno dvorano vrgli glasbeno molotovko. Ska punk z etno pridihom je bil odlična predjed, ki je z zabavnim in vživetim izvajanje materiala pustila odličen vtis. Za zapomnit in za zasledovat.

Kot druga predskupina so iz Velike Britanije uleteli The Penny Black Remedy in še nadgradili že tako razgibano dvorano. Pustimo desetminutno pavzo zaradi pripravljanja opreme, Penny Black Remedy so z odličnim frontmenom in zabavno pevko enourni nastop nastreljali z zabavnim surf ska rockom, ki je na momente spominjal na Bambi Molesters, spet drugič predstavil zelo samosvojo verzijo glasbene fuzije. Še en biser večera.

Ob prihodu glavne skupine sem bil že kar malo utrujen. Naporen dan, eksplozivni predskupini in pozna ura se je očitno poznala, tako da sem bil po eni strani kar malo vesel, da so bili tudi Bambi Molesters tisti večer nekako nepripravljeni oziroma zelo rutinirani.

Bambiji, okrepljeni z dvemi pihalci in gostom večera, Chrisom Eckmanom, ki je, tako kot že pri Melodromu, na sredini koncerta skočil na oder, fenomenalno odpel dva komada in nato spremljal koncert iz občinstva, so se sprehodili skozi svojo diskografijo in se, pričakovano, ustavili pri svojem zadnjem albumu, As The Dark Wave Swells. Njihova glasba je bila za razliko od predskupin bolj umirjena, komadi so se bolj prelivali eden v drugega in vse skupaj bi bilo čisto zabavno in zanimivo, če ne bi bil utrujen. Tako so se mi komadi zdeli vedno bolj podobni oziroma je vse skupaj zvenelo kot ena dolga solaža.

Pa ni bilo s tem nič narobe, super večer je bil, mogoče bi si želel le kanček več energije od Bambijev oziroma stole, da bi lahko med kitarskim božanjem malce zadremal. Pa vseeno – bilo je krasno, prvič slišal dva nova zelo zanimiva benda in za trenutek tudi zaplaval z Bambiji. Kaj češ boljšega!