Na borzi intelektualnih dobrih vaše mnenje kotira zelo nizko, v prihodnjih dnevih pa pričakujemo še dodaten padec. Naš nasvet – prodajte ga najboljšemu ponudniku in rešite tisto, kar se rešiti da. Jutri bo mogoče že prepozno… Debata macht frei!
Na nek način je to nadaljevanje zapisa o funkciji medijev oziroma o t.i. “actionable content”, saj se tudi ta zapis ukvarja z delovanjem posameznika v družbi in kanalih, ki jih lahko pri tej želji uporablja. Najprej naj navedem tri različne primere, ki vsak na svoj način skrbijo za devalvacijo mnenja posameznika oziroma
Nikoli ne bom pozabil projekta aktualnega superministra Žige Turka, ki se je imenoval Slovenija danes. O njem sem že pisal in ga omenjal, a vseeno mi je res všeč, ker ima vse lastnosti, zaradi katerih vrednost vašega mnenja na borzi intelektualnih dobrin vsak dan pada. Dovolite citat iz zapisa trenutnega superministra:
Zato smo odprli blog, kjer lahko demokratično vsak pove kar hoče. Večina prispevkov je žal na nivoju običajnega prepiranja na internetu, nekaj prispevkov pa je dobrih in zaradi teh sem vesel, da smo odprli tudi debato na spletu.
Po Sloveniji danes je prišel projekt Evropske razprave. Veliko potenciala, grozljiva izvedba. Če smo tukaj le doživeli odgovore političnih predstavnikov, so bili ti vsebinsko dokaj prazni in so služili bolj za zadoščanje kvalifikatorja dvosmerne komunikacije, ne pa dejanskega izpolnjevanja ciljev.
Pred kratkim je na portalu 24ur zaživela podobna zadeva.
Debate 24UR odpirajo široke družbeno pomembne teme, kjer nit vsebine tkete vsi sodelujoči v debati, za krmilom pa stojijo moderator ter zagovornik in nasprotnik teme, ki se razvija v debati.
Vmes je bilo še malo morje projektov, ki so nasedali na istih čereh in niso dojeli, da debata in cilj, ampak sredstvo. In da je sredstvo brez cilja zelo slaba stvar. Zdajle sem se spomnil, da sem nekaj podobnega pred leti komentiral že na Vesti:
Zdi se mi, da je šla od takrat zadeva samo na slabše. Z razvojem orodji, ki omogočajo enostavno izmenjavo in zbiranje mnenj, ki na preprost način ponujajo možnost vodenja debate, je omogočanje debat eksplodiralo, vrednost posameznega mnenja pa je strmoglavila.
Vrednost vašega mnenja je strmoglavila
Vrednost mnenja, ki je podano v debati, ki ne rezultira v neki akciji, je nično. Še slabše, večkrat, ko svoje mnenje izrazite v kanalu, ki je v bistvu mrtvi del reke, bolj negativna je vrednost takega mnenja.
Izražanje mnenja skozi kanal, ki ne vodi do razrešitve problema, izraženega v mnenju dela dvojno škodo, saj nenamerno izražalca mnenja pasivizira – človek misli, da je izražanje mnenj dovolj za (re)akcijo, a ker ga izraža z napačnim kanalom, se ne zgodi nič. Odsotnost (re)akcije človeka prepriča o futilnosti izražanja mnenja in ga pasivizira. Dvakrat se peljite okrog te zgradbe in ugotovili boste končni rezultat.
Ljudje se nato začnejo zgražati nad delovanjem sistema in težavami, ki jih v bistvu generira neuporaba sistemskih rešitev. Razumem, sistem ima svoje napake in včasih se znotraj sistema RES pojavi anomalija, ki je ni mogoče odpraviti, a vseeno se mi zdi, da je določeno število problemov vračunanih v sistem, a se ljudjem ne zdi vredno uporabljati sistemskih rešitev.
Fast Food Mnenje
Nasproti sistemskega izražanja mnenja stoji Fast Food Mnenje. Saj veste, o čem govorim. FFM ni sistematizirano, saj se v svojem bistvu napaja ravno iz občutka nemoči nad sistemom. Debate, pobude, strinjanje in vsi ostali utripajoči mehanizmi, ki igrajo na ignoriranje pravil in so s tem veliko bolj privlačni, pa hkrati delajo dvojno škodo kultiviranju debate in odločanja v družbi.
S svojim utripanjem in obljubo o hitri resoluciji problema mimo “uradnih” kanalov zbujajo lažne upe pri ljudeh, ki jim zaradi nepodučenosti o delovanju sistema manjka samo vodenje, ne pa volja do participacije. Z vsako udeležbo v sistemu FFM pa volja upada, narašča pa samo nezadovoljstvo, ki se iz načina participacije širi tudi na sam smisel participacije.
Drugi problem je v tem, ker dajejo občutek, da sistem ne deluje in da znotraj sistema sploh ni mogoče dosegati teh ciljev in da je FFM prava alternativa. Kar seveda ni res.
V razmislek torej…
Na koncu koncev ste za vrednost lastnega mnenja odgovorni sami in brez vašega pooblastila mešetarji z mnenji ne morejo do njega. Sami se morate odločiti, kako in za kaj ga boste uporabili oziroma v kakšne procese se boste podajali. In kako boste vrednost dvigovali, ne pa zapravljali po nepotrebnem.
