Borderlands 2 v sebi združuje Fallout, Halo in Grand Theft Auto. Ubijalski koktejl, ki vas ne bo pustil ravnodušne.
OK, Borderlands 2 je edinstven. To opazite že na prvi pogled, ko vam v oči šine stripovska grafika, s katero nas ponavadi igre razvajajo samo v uvodih, Borderlands 2 pa kreativo potegne tudi v igrabilni del epa, ki izgleda, kot da bi ga režiral Mad Max.
Zgodba se začne preprosto, a igralec hitro ugotovi, da v postapokaliptičnemu divjemu zahodu ni nič preprostega. Tukaj je mali milijon bolj ali manj odštekanih likov, ki od vas zahtevajo pomoč in sodelovanje v najrazličnejših načinih, tukaj je mali … ma kaj mali, veliki milijon različnih pušk, pištol, raketo- in drugih metalcev, s katerimi si pomagate pri opravljanju nalog. Poleg orožarne imate na voljo tudi zelo spodoben vozni park, ki na trenutke spominja na vesolje Halo ter prepletajoče zgodbe likov, ki vas ne izpustijo iz rok.
Poleg grafike in glasbene podlage navduši tudi dodelanost likov in komunikacija z okoljem. Enega najbolj zabavnih likov si lahko ogledate v spodnjem posnetku, tudi ostali so na nivoju.
Ena bolj zanimivih delov igre je zagotovo skorajda neskončno število orožja, ki ga igra izračunava z algoritmom. Tako ima vsak kos orožja zabavno ime in bolj ali manj zabavne karakteristike (zabavne za vas, sovrag najbrž ne razume šale, katerem ga vi pokosite z dvocevko, ki pljuva goreče naboje), hkrati pa odpade neko blazno taktiziranje glede preferenčnega orožja – vse skupaj je zelo fluidno in leteče. Kar je tudi prav.
Mogoče bo koga zmedla poplava nalog za posamezne like, a se kaos da preživeti. Vmesnik je zelo jasen, izbirnik nalog tudi, mogoče sem na momente, tako kot pri GTA, pogrešal malo večjo linerarnost, s katero bi uporabniku olajšali opravljanje nalog v nekem smiselnem zaporedju.
A po drugi strani je ravno za odprtost sveta tista, ki igri omogoča skoraj doživljensko preigravanje. Za igro je napovedan že vsaj en dodatek, tako da bo zima letos precej pestra.