Počasi mi bo Yann Tiersna uspelo popolnoma izbrisati iz spomina kot človeka, ki dela glasbene podlage za filme. Namesto tega ga bom od sedaj naprej predstavljal kot multiinštrumentalnega genija, ki za oddih med ploščami posname še solidne zvončkljajoče soundtracke.

Koncert v Kino Šiška ob promocije plošče ∞ (infinity) je poskrbel za oboje in še več – novi materiali, par klasik, za konec pa še desert v obliki Kozmičnega tekača – projekta, ki se ga je Yann lotil iz ljubega mira po eksperimentiranju z zvoki in vizualijami.

∞ (infinity) je za razliko od prejšnjega Dust Lane veliko bolj eksperimentalen in ambientalen. Če je imel Dust Lane dinamiko in energijo, je ∞ (infinity) bolj umirjen. In tak je bil tudi koncert, ki je od prvega do zadnjega komada rednega dela minil kot plavanje v topli vodi. Povezano, zanimivo, umirjeno.

A to ne pomeni, da zvok ni bil bogat, da se Tiersen ni potrudil in da nam v Šiški ni prikazal celotnega razpona svojega glasbenega ustvarjanja, kamor je tokrat na veliko zadovoljstvo amaterjev vključil tudi svoj najbolj skomercializiran soundtrack. Čeprav je bil to zame osebno najmanj zanimiv del večera.

Yann se je s kolegi večkrat zamenjal za različnimi inštrumenti in vse skupaj se mi je na momente zdelo kot dobro naoljen stroj in ne ekipa utečenih glasbenikov, ki poznajo sebe in drug drugega. In uživajo v tem kar delajo.