“A boš kej napisal?” me je dve uri po terorističnemu napadu v Parizu dregnil kolega. “Zakaj si kar tiho?!” so me spraševali drugi. “Kaj to pomeni?” je vpil del slovenske spletne scene. “Pobijte jih!” so se slinili drugi.

Priznam, nisem se odzval na terorizem. Ker je to točno to, kar teroristi hočejo. Ubijanje civilistov ne glede na kontinent in ne glede na to, kdo so žrtve, je nekaj najbolj zavrženega in nesmiselnega, kar lahko naredi bitje, ki se samo sebe označuje za človeka, druge pa za živali. In vsi odzivi na to so samo igranje iste igre na istem igrišču. Z odzivom na terorizem smo tudi sami teroristi. Z odzivom pokažemo, da se strinjamo s pravili igre. Zato tole ni odziv na terorizem.

A to ne pomeni, da sem bil tiho. To ne pomeni, da me smer javnega diskurza ne skrbi. Da se mi ne prižigajo alarmi, ko v javnih medijih berem nepreverjene, neosnovane in neproduktivne laži in potvarjanja, ki temeljijo na govoricah ali pa samo ustrezajo stereotipom občinstva. Da ne vidim problema v izgubi političnega kompasa in umiranju povezave med javnostjo in izvoljenimi predstavniki. In da ne vidim hude težave v vedno bolj medijsko nepismenem in politično pasivnem državljanu. A to ni odziv na terorizem.

Terorizem je samo dvignil kamen, pod katerim naša družba že dlje časa gnije. Pokazal je na ves šovinizem, nestrpnost, nezadovoljstvo, bes in kar je še negativnih čustev. Pokazal je na ves gnev in nerazrešene konflikte med posameznimi družbenimi skupinami naše družbe. In se hkrati ponudil kot idealna rešitev. Ker so ljudje naenkrat skupaj s prstom lahko pokazali na neznano, na črno, na krvavo, na neurejeno in pozabili na vse ostalo. To je odziv na terorizem.

Terorizem je zabrisal vzročno-posledično razmišljanje. Preglasil je način delovanja zahodnih držav, ki živijo na račun destabiliziranega sveta. Ki živijo na račun drugih. Ki živi na račun trpljenja drugih. Terorizem je odziv.

Vsak človek je rojen z možgani. S sposobnostjo razmišljanja, opazovanja, oblikovanja mnenj o dogodkih. Ne razmišljamo vsi na isti način. S tem ni nič narobe. Ideje se spopadajo med sabo. Tudi to je OK. Kar ni OK, je odzivanje na odziv. Kar ni OK, je reagiranja brez poznavanja problema, na katerega se odzivaš. Kar ni OK, je izkoriščanje prestrašenih, revnih, neukih in jeznih ljudi za doseganje svojega cilja. Za revanšizem. Terorizem je odziv na odziv. Na odziv.

Vsak odziv je referendum. Vsak neodziv na odziv je odločitev. Zato to ni odziv na terorizem. Začnimo raje pozivati k normalizaciji razmer. Začnimo pozivati k sodelovanju pri odločevanju. Začnimo se vključevati v družbene procese in začnimo se obnašati kot da se nas družba dotika. Kot da smo njen del. In kot da se zavedamo svoje vloge. Naj se drugi odzovejo na to, če se hočejo. Tudi neodziv je odziv.

A to ni odziv.