Za novo leto nas je spet razveselila nova sezona serije Black Mirror, ki jo od lani producira ameriška mreža Netflix, prvi dve sezoni pa so zasnovali pri britanskem Channel 4. Serija problematizira moderne tehnologije in družbeno tkivo, odkar so jo prevzeli Američani, pa se je ton rahlo spremenil in postal bolj mehak.
Epizode
USS Callister
Prva epizoda je najbolj barvita od vseh, hkrati se mi zdi še najbolj humoristično usmerjena. Podjetje Callister se ukvarja z virtualno resničnostjo, ki človeka dobesedno potegne vase, do problemov pa pride, ko CTO podjetja produkt zlorablja za zdravljenje lastnih kompleksov.
Problem algoritmov in vedno večjega prepletanja resničnega in navideznega sveta je dobro obdelan, hkrati se relativno OK problematizira tudi lastništvo algoritmov, problem navidezne resničnosti in projeciranja filtrirnih mehurčkov.
Bonus: Jesse Pinkman. Glejte in boste videli.
Arkangel
V drugi epizodi spoznamo prototip helikopterskega starša, ki otroku v glavo vgradi tehnologijo, s katero spremlja njegove biološke funkcije. Tema epizode je seveda vseprisotni nadzor in omejevanje negativnega izkustva kot mehanizma učenja, ki na koncu pripelje do neugodnih rezultatov.
Kot izhod epizoda ponudi beg iz kletke nadzora, saj se nadzornik ne more ali pa noče odpovedati moči, ki mu jo je dala tehnologija. Kar malo utopično, saj scenaristi zanemarijo fenomen panoptikona, ki pri nadziranih na dolgi rok ustvari občutek vseprisotnega nadzora, ki se ga je zelo težko znebiti.
Crocodile
Vseprisotni nadzor je kot tema prisoten tudi v tretji epizodi, ki se ukvarja s kriminalizacijo populacije in uporabo tehnologije branja misli kot razreševanja zločinov.
Zgodba govori o paru, ki v preteklosti povozi človeka, skrije truplo in se nato kasneje razide. Nato se moški odloči, da si bo opral vest, ženska se s tem ne strinja in ga ubije. A se zadeve zapletejo, ko sama postane priča v nekem drugem primeru, kar sproži uničevalno verigo dogodkov.
Hang the DJ
Tale je od vseh epizod še najbolj optimistična. Tehnologija namreč pomaga ljudem pri iskanju idealnega partnerja in povezuje tujce med seboj, iz spodletelih zmenkov pa zbira pluse in minuse ter jih uporablja pri iskanju naslednjega partnerja.
Zaplete se, ko algoritem naredi napako in ne prepozna idealnega para, ki se nato odloči, da se bo algoritmu poskušal upreti in dokazati, da stroji niso pametnejši od ljudi. Zato se odločita pobegniti iz simulacijskega okolja in na koncu… no, glejte, pa boste videli.
Rečem lahko samo to, da je ta epizoda moja najljubša, saj je pripovedni lok izredno dobro zastavljen, prav tako problematiziranje teme informacijske družbe in odzivanja nanjo.
Metalhead
No, če je prejšnja najboljša, je tale najslabša. Grožnjo avtonomnih robotov se da razdelati veliko bolj elegantno kot s tropom robotskih psov, ki lovijo ljudi in se ne ustavijo, čeprav jim na glavo vržeš avto. Komu bo mogoče všeč malo hitrejši tempo, meni pač ni bil.
Black Museum
Zadnja epizoda lepo povzema vse, kar je trenutno narobe s serijo in hkrati nakazuje zelo dobro smer za naprej. Black museum je priklon britanskim koreninam (tako se namreč imenuje muzej Scotlanda Yarda, kjer hranijo dokazno gradivo zločinov), uvaja pa nov slog pripovedovanja, kjer se znotraj glavne zgodbe odvije več manjših zgodb.
Kako lahko vsako tehnologijo spreobrnemo v nekaj slabega in kako brezglavo uvajanje novosti ni nujno dobro je glavna poanta zgodbe, ki se ukvarja s prenosom duše, maščevanjem, posmrtnim življenjem. Hkrati se v epizodi pojavijo artefakti iz prejšnjih epizod, kar konotira povezanost med karakterji.
Pod črto
Čeprav se ton spreminja glede na prejšnje sezone in čeprav so nekatere od epizod po mojem mnenju malo izven okvira izvorne serije, se Black Mirror vrača v velikem slogu in obeta, da bo tudi v prihodnje odpiral vprašanja informacijske dobe, jim dodajal ščepec šoka oziroma presenečenja ter tako ostal še naprej ena od bolj relevantnih serij na to temo.