“Raus! Raus! Raus!”

29.11.2019Javno

Na knjižnem sejmu se je ob predstavitvi knjige zgodilo več problematičnih stvari. Zgodile so se stvari, ki se na knjižnem sejmu ne bi smele zgoditi.

Nestrpnost na odru

Najprej je tukaj problem govorec, ki je iz napovedanega pogovora po odpovedi dveh moderatork igro odigral sam. Nastop je bil izredno fragmentiran, brez rdeče niti, naštevanje nekih fragmentov. Nekaj citatov iz nastopa:

“Moj mentor je bil gej, Bogdan Lešnik. Samo zato, ker sem bil heteroseksualec in ker sem imel heteroseksualne teorije, danes nisem doktor.”

“Tetovirana je po hrbtu, to pomeni brazgotino. Jaz se ukvarjam tudi s psihoanalizo, nisem šarlatant.”

“Problem mladih je, da nimate še moralne razsodnosti, ki bi vam jo moral oče vsiliti.”

“Domen Savič – fotr ga ni učil kozjih molitvic, moralno prav je, da poslušate, tako kot jaz lahko druge poslušam.”

“Voltaire je rekel – se ne strinjam s tabo, ampak nisem pa proti tvojim knjigam.”

“Eva Dolar Bahovec, vaša, je bila moja somentorica na mojem prvem magisteriju.”

“Bodimo strpni, (protestniki) so v predojdipalni fazi in nimajo moralne razsodnosti.”

“Pejte gledat ta Joker film – ni imel moralne razsodnosti, fotra ni poznal”

“Jaz ne smem predavat, ker sem predober. Ker je treba ljudi izolirati od vednosti.”

“Študenti imate oprane možgane, ker vaši profesorji niso profesorji, ki bi podajali znanje, ampak ideologi.”

“Ženske te postkonvencionalne moralne razsodnosti nimate.”

“Da ta družba ne bi bila moralno pokvarjenja, si jaz želim, da bi imel oče besedo, da bi ga ubogala še žena.”

“S tradicionalno družino lahko mi družbo normaliziramo.”

“Meni ne pustijo predavat.”

“Simone de Beauvior je bila zaprta zaradi pedofilije.”

Nastopajoči je bil tudi zelo slab pri odgovarjanju na vprašanja. Ni znal pojasniti, zakaj so mu odpovedali sodelovanje v reprezentanci Ilke Štuhec, pa tudi ne svoje vloge na razpravi o družinskem zakoniku v Cafe Open.

Predstavnik knjižnega sejma

Potem so tukaj predstavniki knjižnega sejma, ki so pred dogodkom ponavljali, da z Vodebovim nastopom nimajo nič. Miha Kovač je na televiziji celo pojasnil, da bi bil sam najbolj vesel, če bi bila Vodebov dogodek brez občinstva, da naj bi ga ljudje bojkotirali.

A problem nastane, ko se ob protestiranju k mikrofonu priglasi predstavnik knjižnega sejma in pove:

“Knjižni sejem je organiziral to v kulturnem duhu različnih mnenj in dokler bo mir v dvorani, (…) bomo to toleriral, ko pa ne bo miru, bomo dvorano pač moral spraznit.”

Če je knjižni sejem to organiziral v kulturnem duhu, kako potem s tem nima nič?

Tudi ob koncu dogodka se je predstavnik knjižnega sejma zahvalil za obisk in pojasnil, da bo knjižni sejem vedno odprt za drugačemisleče. Spet hinavščina, saj so pred dogodkom trdili, da z njim nimajo nič, nato pa za dogodek delili brezplačne karte, nad protestnike pošiljali varnostnike in policijo ter se na koncu zahvalili za obisk.

Občinstvo

Dvorana je bila polna, predvsem zaradi izredno nabite medijske kampanje pred samim dogodkom. Na koncu je skoraj prišlo do fizičnega spopada. Na spodnji sliki je v spodnjem desnem kotu lahko videti mojega napadalca, ki med predavanjem spi.

Medklici:

“Raus, raus, raus!”

“Fukn’te ga ven!”

“Ajde, spel se nekam!”

“(Savič) ni Slovenija!”

“Državljan D, pejte ven!”

Grožnje:

Po dogodku

Hinavščino “drugačemislečih” najboljše opišejo članki, ki jih lahko po nastopu zasledimo na spletu. Višek pa so tokrat dosegli na Domovini.

Najprej v prvem odstavku Vodebovo vuglarnost nevtralizirajo z vulgarnostjo kritikov (vedno me zanima – zakaj se vedno enačijo z domnevno slabšimi od sebe). Nadaljujejo pa z izrednim retoričnim biserom – v članku, kjer opevajo svobodo govora, na koncu pojasnijo, da sem imel v bistvu srečo. Če me ne bi utišali varnostniki, bi “zapele pesti”. Kriv pa bi si bil sam.

Zaključek

Organizacijski odbor knjižnega sejma je letos katastrofalno zavozil celotno prireditev.

Zdravko Kafol se je tako že drugič proslavil kot človek, ki sicer dopušča “drugomisleče”, a ob “drugodrugomislečih” kliče varnostnike in policijo (lansko leto se je to zgodilo ob obisku Zaharja Prilepina).

Miha Kovač, ki po medijih razlaga, kako sejem ne more odpovedati sodelovanja, a si osebno želi, da bi bila dvorana prazna.

Še več – z dopustitvijo nastopa je Vodeba legitimiziral in ga priznal kot relevantnega sogovornika. To mu bo zagotovo omogočilo lažji dostop do knjižnic, kjer je letos že večkrat gostoval.

Njegova gostovanja in izvajanja so izredno problematična tudi v luči nedavno sprejete Deklaracije o ničelni toleranci do sovražnega govora, ki so jo sprejele knjižnice, saj je očitno, da je v praksi ne prakticirajo.