Nova metla vodstva javnega zavoda RTV Slovenija je že nakazala prve poteze, s katerimi bo pometala po javnemu zavodu in edinemu javnemu mediju v državi in tako upravičila nove vodstvene kadre, ki so bili nastavljeni z blagoslovom aktualne oblasti.

Načrti odgovornih nakazujejo trend umikanja kritičnih in preiskovalnih vsebin brez utemeljenih razlogov in brez nadomestnih formatov, ki bi vzdrževali kritično poročanje o delovanju oblastnikov.

Dokument tako predvideva ukinitev naslednjih oddaj:

  • Poročila ob 8h
  • Poročila ob 9h
  • Poročila ob 10h
  • Dnevnikov izbor
  • Politično s Tanjo Gobec
  • Moje mnenje
  • Svet v letu
  • Slovenija v letu

Naslednjim oddajam bodo skrajšali čas trajanja:

  • Prvi dnevnik (na 13 minut)
  • TV Dnevnik (na 20 minut)
  • Slovenska kronika (na 10 minut)
  • Odmevi (na 25 minut)
  • Globus (na 19 minut)
  • Točka preloma (na 19 minut)
  • Koda (na 19 minut)
  • Intervju (na 50 minut)
  • Z Mišo (na 50 minut)

Informativni program javne televizije bo porezal tudi količino epizod naslednjih oddaj:

  • Studio City (iz 42 na 36 epizod)
  • Tarča (iz 37 na 26 epizod)

Reformacija neodvisnih medijev v vladna trobila

Da si skuša aktualna koalicija sovraštva podrediti kritične medije in jih spremeniti v vladna oziroma strankarska trobila, je znano že dalj časa. Gre za preprost načrt z dolgoročnimi posledicami za svobodo izražanja, kritično refleksijo vladajoče klike in novo korakanje v avtokracije, kjer kritičnim glasovom preprosto vzameš možnost javnega izražanja.

Tako lahko pogled financiranja propagande iz davkoplačevalske malhe s pomočjo državnih oglaševalskih pogodb vidimo, da koalicija tudi aktivno posega v javne medije in krči točno tiste vsebine, zaradi katerih “se izplača” javne medije sploh imeti in financirati iz proračuna.

Pri tem je problematično tako ukinjanje števila oddaj kot tudi zmanjševanje dolžine posameznih oddaj – krajše oddaje namreč pomenijo še bolj brutalno uredniško odločevanje o izboru tem, kar spet privede do izkrivljenega poročanja o dogodkih ter nove možnosti napada koalicijskih sil, ki se bodo še bolj pritoževale nad “pomanjkanjem poročanja o PRAVIH temah”. Manjša količina oddaj pomeni upad gledanosti, saj zaradi nerednega sporeda ciljno občinstvo zamudi več oddaj, kar je posledično spet lahko vzrok za nadaljne krčenje oziroma ukinitve.

Med drugim lahko brutalno urednikovanje koalicije vidimo že pri dokumentarcu Mitje Okorna, ki te dni dobiva nadaljevanje. Z javnega zavoda RTV Slovenija nam namreč po večih tednih dopisovanja s službo za odnose z javnostmi ni uspelo dobiti odgovorov, kdo je podpisal soglasje za vmestitev Okornovega dokumentarca na prvi program javnega medija, kako so uredniško utemeljili to potezo. Hkrati še danes ni jasno, ali je šlo pri vsebini, pod katero se je podpisala Vlada Republike Slovenije in UKOM, za oglasne ali uredniške vsebine in koliko je stalo predvajanje.

Finančno izčrpavanje zavoda

Ne gre pa samo za vsebinske spremembe, temveč je mogoče v načrtih razbrati tudi poskus finančnega uničevanja prihodkov iz oglaševanja in gledanosti. V posamezne programske pasove, ki sedaj prinašajo največ denarja skozi oglaševalske pogodbe, se namreč uvaja nove oddaje, ki občinstva še nimajo. To posledično pomeni padec prihodkov, kar je spet lahko nov razlog za krčenje programa oziroma celo odpuščanja delavcev javnega zavoda.

Ker so oddaje preiskovalne novinarske skupine oziroma oddaj, ki veliko delajo na terenu, praviloma najdražje, je tako že danes jasno, kaj zna biti prva stvar na tnalu proračuna javnega zavoda, ko bo prišlo do resnega upada oglaševalskih sredstev.

Hkrati se je treba zavedati, da je veliko prepoznavnih imen javnega zavoda RTV Slovenija zaposlenih na podlagi honorarnih pogodb in ne rednih zaposlitev (Marcel Štefančič, Mojca Mavec, David Urankar, Valentina Smej Novak, Zvezdana Mlakar, Katarino Kresal, Vida Žabot…). To pomeni, da jih lahko odslovijo na bolj enostaven način oziroma brez dolgotrajnih postopkov, ki so vezani na redno zaposlene.

Politična roka nad javnostjo

Kot opozarja več sogovornic in sogovornikov, se je treba zavedati dejstva, da je aktualni Grimsov zakon o javnemu zavodu RTV Slovenija pred več kot petnajstimi leti na široko odprl vrata koalicijskega poseganja v avtonomijo javnega medija, ki se mu dosedaj ni odpovedala niti ena koalicija.

Ne gre torej za protipravno delovanje, temveč za brutalno uporabo obstoječnih zakonskih okvirov, ki prek nastavljanja koaliciji prijaznih odločevalskih kadrov javnega zavoda omogočajo nadaljne zlorabe programskih vsebin in vladajoči kliki omogočajo posredno vladanje nad javnim medijem.

V povezavi z uničevanjem Slovenske tiskovne agencije je to še en očiten korak vplivanja na slovensko medijsko sfero, ki odpira nevarno pot proti avtoritarnim družbam, v katerih svoboda izražanja in neodvisni mediji niso “intimna opcija” vladarjev.

To je še posebej pomembno v naslednjem supervolilnem letu, kjer bodo kritični mediji edino sito političnih kandidatk in kandidatov. Brez resnega in neodvisnega novinarstva se bo predvolilna tekma spremenila v kaos, ki bo služil predvsem vladni stranki SDS in njenim priveskom.

Zavarovati je treba javne medije!

Opoziciji in kritični javnosti te dni ni lahko, a vseeno se je treba zavedati pomembnosti javnega zavoda RTV Slovenija in brutalnosti mesarjenja po programskih vsebinah, ki nažirajo kritičnost, neodvisnost in samostojnost tega medija. Prizadevanja bi morali podpreti tudi državljanke in državljani in od koalicije zahtevati prenehanje medijske ofenzive ter spoštovanje demokratičnih standardov svobode izražanja in kritične medijske scene.

Glasno in javno bi se morali upreti Orbanizaciji slovenskega medijskega prostora, ki uničuje četrto vejo oblasti in namesto nje sadi gnilo propagando na račun davkoplačevalk in davkoplačevalcev. Od koalicijskih partneric bi morali zahtevati javno opredelitev do načrtov vladajoče stranke in si v primeru molka to zapomniti.

Dokler ne bo prepozno.