Omrežje Parler je zadnji poskus specifične skupine ljudi, ki so jih druge digitalne platforme zavrnile zaradi širjenja laži in sovraštva. Na njemu tako najdemo različne predstavnike alt-right gibanja, britanske in ameriške teoretike zarot in aktualnega premiera slovenske vlade, Janeza Janšo.

Tako kot Twitter ima tudi Parler način delovanja skozi sledenje uporabniškim računom, ki se izpisujejo na časovnici. Zaenkrat ni znano, po kakšnem ključu se izpisuje seznam računov, ki jih uporabnik sledi – zelo verjetno gre za kronološki seznam, kjer so na vrhu računi, ki jih je uporabnik posledil prej.

Računi, ki jih uporabnik sledi, nam povedo nekaj o njegovih zanimanjih. Logično bi bilo pričakovati dvoje – da a) uporabnik sledi vsebinam, ki ga zanimajo in b) da bo najprej posledil uporabnike, ki ga zanimajo bolj.

Komu sledi Janez Janša?

Iz posnetka zaslona (desni klik + “Open link in new tab”) lahko vidimo, komu je premier slovenske vlade sledil na dan 19.7.2020, v nadaljevanju pa bomo izpostavili nekaj najbolj problematičnih računov, ki jih Janez Janša spremlja na tem omrežju. Izbrali smo jih osem.

Problematičnost smo povezali z resnicoljubnostjo in povezanostjo z neonacisti – glede na to, da je omrežje nastalo kot odgovor ameriških republikancev na vedno večje aktivnosti velikanov silicijeve doline pri pregonu sovražnega govora in propagande, je sicer pričakovati, da bodo med uporabniki večinoma desničarji.

A vseeno je zaskrbljujoče, da premier republike v svojo digitalno medijsko dieto uvršča izredno nevarne skupine in posameznike. Poglejmo, katere.

Infowars: Legende laži na spletu

Prvi račun je Infowars. Gre za račun medijskega podjetja, ki ga vodi zloglasni teoretik zarot Alex Jones, ki je med drugim odgovorno za produciranje in širjenje teorij zarote o Obaminem rojstnem listu, zanikanju masakra v Sandy Hook, zarot okrog omrežja 5G in proticepilskih ter chemtrailovskih teorij.

Podjetje Infowars so v preteklih letih zaradi teh razlogov prepovedali na skoraj vseh spletnih omrežjih, saj so bile njihove teorije zarote v preteklosti že razlog za nasilne incidente, ki so jih sprožali njihovi “verniki”.

Da premier in eden glavnih političnih odločevalcev spremlja take vsebine, je izredno zaskrbljujoče. Sploh, ker močno dvomimo, da jih spremlja “iz ironije” oziroma “za šalo”. Pa tudi če jih – v vsakem primeru vsebine puščajo za sabo odtise in se nato reflektirajo v posameznikovem načinu razmišljanja.

Tommy Robinson: Rasističen kriminalec

Tommy Robinson ali Stephen Christopher Yaxley-Lennon, kot je temu rasističnemu kriminalcu resnično ime, je znan po svoji protimuslimanski nestrpnosti in pretepaštvu znotraj nogometnih navijaških skupin.

Nekaj časa je deloval kot član različnih britanskih ekstremno desničarskih političnih strank (UKIP, BNP), nato pa odšel na lastno pot. Med drugim ga financirajo tudi člani različnih svetovnih neonacističnih gibanj.

Danes Robinson deluje kot neodvisni simbol ekstremne desnice. Da mu sledi premier naše države, je izredno zaskrbljujoče iz večih razlogov. Ne samo zaradi najbolj očitnega, temveč tudi zaradi blamaže, ki jo bo dejstvo, da Tommyja vidi kot relevantnega predsednik vlade članice EU, povzročilo na mednarodnem parketu.

Milo Yiannopoulos: Zagovornik pedofilije

Milo Yiannopoulos oziroma Milo Andreas Wagner, kot mu je ime v resnici, je leta 2017 doživel hladen tuš s strani ameriških republikancev, ki se niso strinjali z njegovimi komentarji zagovorništva pedofilije.

Milo, ki je svoj čas dobro monetiziral sovraštvo kot zabavo in je spet eden od predstavnikov novih neonacističnih gibanj na spletu, je v zadnjih letih zaradi prepovedi objavljanja na glavnih spletnih platformah obubožal. Odpovedali so se mu tudi njegovi stari prijatelji na Breitbartu, ni pa znano, s čim se preživlja trenutno.

Da njegove objave spremlja premier republike Slovenije, je spet problematično iz večih vidikov. Ne samo zato, ker je Milo homoseksualec in se to ne sklada s paradigmo slovenske alt-desnice, temveč tudi zato, ker gre za še enega notoričnega lažnivca in nestrpneža.

Paul Gosar: Nagrajeni nestrpnež

Paul Gosar, kongresnik iz zvezne države Alabama, je znan po svoji neonacistični drži in širjenju laži. Zanimivo – leta 2018 se je Gosarju odrekla skoraj celotna družina in v kampanji volila njegovega demokratskega protikandidata.

Dejstvo, da ima slovenske korenine in da ga je leta 2019 nagradil celo predsednik Pahor, ni olajševalna okoliščina za zanikovalca podnebnih sprememb in virusa covid-19.

Da Gosarju sledi predsednik vlade republike Slovenije, je problematično tako zaradi povezav Gosarja z neonacisti, kot tudi dejstva, da je Gosar zagovornik naftne industrije in podpira črpanje nafte in zemeljskega plina v naravnih parkih.

Jack Posobiec: Neonacistični trol

OANN. Simbol še ene ameriške neonacistične zalege, kjer je Jack Posobiec (pravo ime John Michael Posobiec) dopisnik, je zelo slab signal za medijsko dieto slovenskega predsednika vlade, ki si jo je izbral na omrežju Parler.

Posobiec, ki deluje kot zvočnik za norosti Donalda Trumpa, se je v preteklosti že večkrat izkazal kot zagovornik neonacizma v Združenih državah Amerike oziroma lažnivca.

Izredno globoke povezave Posobieca z ameriškimi neonacističnimi gibanji in dejstvo, da mu sledi predsednik slovenske vlade, bi moralo skrbeti vse. Navsezadnje to ni edina povezava našega predsednika vlade z neonacisti na tej strani Atlantika.

Dinesh D’Souza: Potvarjalec zgodovine

Dinesh je znan po svojih lažkomentarcih (neologizem: laž + dokumentarec), v katerih promovira teorije zarote, desničarsko propagando in laži.

Znan obraz desničarske propagande v Združenih državah Amerike in del večih korupcijskih afer je še eden od ljudi, ki so se jih velike platforme v preteklih letih znebile ravno zaradi širjenja laži in propagande.

Da mu sledi predsednik slovenske vlade, je spet problematično iz večih vidikov. Ne samo zato, ker predsednik slovenske vlade sledi lažnivcu in propagandistu, temveč tudi zato, ker gre za enega vidnejših nasprotnikov socialne države, ki uporablja laži namesto argumentov.

Katie Hopkins: Neonacistična tepka

Še ena neonacistična smet in zvezda britanskega resničnostnega šova, ki so se ji odpovedale skoraj vse digitalne platforme, a njene izbljuvke spremlja predsednik slovenske vlade.

Več virov jo označuje kot desničarsko ekstremistko, ki širi laži in sovraštvo in je povezana z zgoraj omenjenim Tommyjem Robinsonom. Njen pobeg na Parler več virov označuje kot beg pred lučjo javnosti, saj drugje zaradi svoje nestrpne drže ni več dobrodošla.

Da ji sledi predsednik slovenske vlade, je problematično. Ne samo zaradi dejstva, da je Katie Hopkins ena glavnih virov sovraštva in nestrpnosti, temveč tudi zato, ker je ženska malo nora.

Paul Joseph Watson: Klasika teoretikov zarote

Seznam zaključujemo s še eno klasiko teoretikov zarote – Paul Joseph Watsonom. Človek je svoj čas sodeloval z InfoWars, nato pa širjenje sovraštva začel izvajati v lastni režiji.

Med drugim ga je pod okrilje vzel tudi že prej omenjeni Paul Gosar, kar spet nakazuje na povezave med predstavniki alt-right propagandistov na različnih nivojih.

Še več – čeprav ti propagandisti sami sebe prepričujejo, da so del ameriškega konzervativnega gibanja, se jim to na večih nivojih odpoveduje in daje dodaten signal, da gre za predstavnike ekstremistov, ki niso del večine.

Vprašanja

Predstavljajte si, da sedite v kavarni in poslušate pogovor treh ljudi pri sosednji mizi. Najprej vsi trije izrazijo zadovoljstvo, da lahko sedijo in pijejo v TEM lokalu, saj so jih pred tem vrgli ven iz vseh beznic v mestu.

Nato prvi komentira, da je to najbrž zaradi kemikalij v vodi, zaradi katerih žabe postajajo homoseksualne. Drugi mu odvrne, da to niti ni tak problem, so pa problem muslimani, ki vdirajo v Evropo. Nato tretji zamahne z roko in reče, ni to nič v primerjavi s feminizmom, ki ga primerja z rakavim obolenjem družbe.

Nato spet prvi najavi, da bi morali preveriti državljanstva vseh prisotnih v lokalu in aretirati tiste, ki so brez njega. Drugi potegne pištolo in najavi, da gre v kuhinjo osvoboditi otroke, ki jih tam drži Levica. Tretji komentira, da bi morali preveriti še rojstni list predsednika države, ki naj bi bil rojen v tujini.

Prvi se ozre po lokalu in glasno komentira, da bi morali odpustiti vse debeluhe, ker izgledajo leni. Nato drugi odvrne, da je vlada odgovorna za enega najhujših terorističnih napadov.

To so glasovi, ki jih spremlja predsednik slovenske vlade. To so glasovi, ki vplivajo na njegove odločitve in javne komentarje. To so glasovi, ki dajejo svetu vedeti, kam se nagiba slovensko politično vodstvo.

Če ta dejstva pokombiniramo z že omenjenimi promocijami neonacistov s strani propagandističnih medijev, povezanih s stranko aktualnega predsednika vlade, potem lahko vidimo, da imamo problem.

Ne samo v smislu glasov, ki odzvanjajo v glavi predsednika slovenske vlade, ne samo v smislu odraza takega odzvanjanja na mednarodnem diplomatskem parketu, temveč tudi in predvsem v smislu nezmožnosti odprte razprave o tem problemu v slovenskem politično-medijskem prostoru.

Preden bo za kaj takega prepozno.