Spoštovani!

Z zanimanjem sem v ponedeljkovem Žurnalu (številka 162) na drugi in tretji strani v rubriki Tema dneva prebral članek »Facebook je lahko volilno orodje« avtorice Sergeje Hadner Hvala in na žalost ugotovil, da je članek poln vsebinskih napak.

Najprej moti dejstvo, da v članku na dveh straneh ni novinarka uspela dobiti niti ene izjave vključenih oziroma prizadetih strani, niti izjave katerega od strokovnjakov za spletne kampanje pri nas. Sklepam, da je to tudi razlog za katastrofalno razpredelnico na tretji strani (24facebook), kjer je novinarka nanizala petnajst slovenskih politikov in zagrešila vrsto napak. Najbolj očitna napaka je preimenovanje vodje izvenparlamentarne stranke SMS v Marka Kranjca (pravilno je Darko Krajnc), nato pa sledi še več nepravilnosti.

Borut Pahor ima osebno stran in blog. Osebna stran se nahaja na www.borutpahor.si, medtem ko Borut bloga na www.redbook.si

Katarina Kresal ima osebno spletno stran. Nahaja se na naslovu www.lds.si/predsednica, medtem ko Kresalova na spletnem mestu stranke www.lds.si objavlja tudi svoj blog.

Darko (oziroma po avtoričino Marko) Krajnc ima osebno stran, blog in profil na mreži Facebook (je pa res, da je na naslovu www.darkokrajnc.si blog hkrati tudi njegova osebna stran – razen če avtorica pod osebno stran razume kaj popolnoma drugega).

Bojan Šrot ima svojo spletno stran. Nahaja se na http://slssms.si/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=115&Itemid=152

Zmoti tudi vedno prisotna anketa v članku. Mi lahko poveste, kaj imajo s politiko in predvolilnim javnim nastopanjem politikov Jadranka Juras, Mitja Okorn in Maja Vidmar? Od kdaj so te tri osebe vrhunska kompetenca za presojanje kvalitete nastopov? To me res zanima, saj anketa podčrtuje negativni odnos avtorice do spletnih mrež, kar nadalje kaže tudi avtoričin profil na mreži Facebook, v katerem piše, da je zaposlena na televizijski mreži POP TV.

Tudi okvir 24dejstva je zavajajoč, saj avtorica zapiše, da se »Facebook (se) od drugih oblik sodelovanja na spletu loči predvsem po tem, da ni anonimen«. Sveta preprostost! Hkrati pa avtorica opozarja, da je na Facebook mreži veliko lažnih profilov, kjer se osebe izdajajo za nekoga drugega. To dvoje ne gre skupaj.

Spletna komponenta politike se v Sloveniji razvija le počasi, veliko zaslug pri njenem razvoju pa imajo(-te) ravno novinarji, ki skrbijo, da spletne aktivnosti politikov dobijo prepotrebno legitimiteto v družbi. Na žalost se članki o spletnih komponentah (pa ne samo v politiki) pišejo z levo roko in na zelo površen način, kar daje bralcem vtis, da je celotna zadeva irelevantna in trivialna.

Pohvala pa Luki Dekleva, ki je v uvodniku dokaj uravnoteženo in z nevtralnim slogom prikazal stanje v »slovenskem delu« mreže Facebook. Mogoče bi mu drugič prepustili še pisanje nosilnega članka?

S spoštovanjem,

Domen Savič
E-demokracija.si