Odkar živiva na svojem, sva mislim da trikrat dobila obvestilo dimnikarske službe, da bodo v času kurilne sezone pregledali dimnik oziroma kurilno napravo. Nič nenavadnega, za odklonitev pregleda je zagrožena denarna kazen, poleg tega pa res ni razloga, da ne bi odšteli tistih nekaj deset evrov (odvisno od področja, na katerem živite) in zadostili varnostnim in drugim vprašanjem, ki izhajajo iz neočiščenega dimnika.

Ko sem se letos že dogovoril za datum pregleda in si splaniral, da bom doma čakal na dimnikarja, me je kolega vprašal: “Pa to res rabiš? Imaš doma kamin, peč? Sploh uporabljaš dimnik?”
Vprašanje me je presenetilo, ker o tem nisem razmišljal. V hiši je šest stanovanj in vsa so priklopljena na plinsko omrežje. Ogrevamo se s plinskimi Unical pečmi, iz našega dimnika se nikoli ne kadi. Ali potem res potrebujemo dimnikarja? In kaj točno preverjajo, če dimnik ni v uporabi?

Nato sem v roke dobil izseke slovenske zakonodaje, ki se ukvarja z dimnikarskimi storitvami. Nisem pravnik, ampak ljudje, ki se razumejo na to, so me opozorili, da je trenutno veljavna zakonodaja kontradiktorna in da dimnikarji nimajo zakonske podlage za pregledovanje in čiščenje malih kurilnih naprav, med katere spadajo tudi plinske peči v stanovanjih. To opravijo pooblaščeni serviserji, hkrati pa so peči opremljene z varnostnimi mehanizmi, ki preprečujejo, da bi se zgodilo kaj hujšega. Po domače povedano crknejo za vsak drek. Ampak to je druga zgodba.

V roke so mi dali papirje in rekli: “Poglej, tole jim pošlji in v spremnem pismu napiši, da predlagaš, da pregleda ne opravijo, ker zanj niso usposobljeni in ker jim to celo neusklajena zakonodaja prepoveduje.”

V roke so mi dali tele papirje. Vzemite jih še vi. Meni se od takrat, ko sem jim poslal tole zakonodajo, dimnikarji niso več oglasili.

Vir fotografije: sk8geek